OD ČASA, KI OSTAJA, DO BLAGOSTANJA
FROM TIME REMAINING TO WELL-BEING

Summary/Abstract: V prispevku izhajam iz teze, da način preživljanja prostega časa oblikuje kakovost življenja posameznika/posameznice in tudi družbeno blaginjo. Predstavljena so različna razumevanja prostega časa, od enostranskih razlag, ki so se osredotočile le na strukturne omejitve prostega časa in njegove funkcije za vzdrževanje sistema, ali pa zgolj na posameznikove izbire zunaj dominantnih družbenih institucij. Od sodobnejših razlag so na kratko predstavljene kulturne študije, feministični pristop in Bourdiejeva teorija habitusa. Z izjemo nekaterih feminističnih in kulturoloških študij se je večina omenjenih pristopov ukvarjala predvsem s pomenom načina preživljanja prostega časa za umestitev posameznika/posameznice v družbenem sistemu in manj s pomenom, ki ga ima prosti čas za kakovost bivanja. Izhajajoč iz Kellyjeve eksistencialno socialne dialektične paradigme je bil prosti čas predstavljen kot pogoj za kakovost bivanja in zdravje. Takšna vloga prostega časa je bila utemeljena z rezultati empiričnih študij.

• Details
• Contents