PROCES DESTALINIZACIJE IN TROCKI
THE DESTALINISATION PROCESS AND TROTZKY

Summary/Abstract: Obnavljanje zgodovinske znanosti - zlasti še to velja za partijsko zgodovino - se je v Sovjetski zvezi po besedah akademika Aleksandra Samsonova šele začelo. Ena od anomalij tekoče sovjetske destalinizacije je, da so njeni nosilci predvsem novinarji, pisatelji, pesniki, ekonomisti iz vrst ustvarjalne in tehničke inteligence, ne pa profesionalni zgodovinarji. Mnogi napredni zgodovinarji so doslej hraniii svoje manuskriptev predalih. Nadzorstvo v redakcijah je oviralo prodorno zgodovinsko raziskovanje in objavljanje nezaželjenih del. Konservativni raziskovalci in administratorji so v obdobju Brežnjeva nadzirali delo zgodovinskih inarhivskih institutov. Pomanjkanje kreativnosti in svobode raziskovanja je to konservativno grupacijo utrjevalo na položajih. Ena takšnih konservativnih figur je bil npr. glavni redaktor časopisa Voprosi islorii Vasilij Kasijanenko, ki je bil vodilna uradna avtoritela v Stalinovem obdobju. Podobno velja za Fedorja Vaganova, šefa glavne arhivske uprave, avtorja knjige, v kateri je ostro napadel Buharina. V času perestrojke soga žigosali, da je nasprotoval korekturam sovjetske zgodovine in koriščenju novih dokumentov. Konservativne zodovinarje so javno obtožili, da so zavirali preučevanje dvajsetih let in da so celo falsificirali zgodovino (Volkov G., Sovjetskaja kultura). To skupino, zlasti še Trapeznikova, ki je bil predsednik odseka CK za znanost in vzgojo, je ostro napadel Afanasijev. Zlasti ostri kritiki je podvrgel njegovo kadrovanje (Sovjetskaja kultura 27. marca 1987).

• Details
• Contents