Preskrba s stanovanji v dolini Katmanduja: javne in zasebne pobude
Housing provision in the Kathmandu Valley: Public agency and private sector initiation

Summary/Abstract: Nenačrtna rast naselij v dolini Katmanduja je rezultat hitre urbanizacije, naraščajoče revščine, visokih stroškov zemljišč ter gradnje in odvisnosti od tradicionalne prakse lastniško zgrajenih stanovanj. Ta rast povzroča ogromen stanovanjski primanjkljaj in slabe bivalne razmere. Izvajanje vladnega programa za prostor in storitve (ang. site and services programme) in tudi projekti skupnega urejanja zemljišč (ang. land-pooling projects) v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so koristili lokalnim lastnikom zemljišč, vendar so bila naselja zasebnega sektorja v 90. letih in na prehodu tisočletja dostopna le srednjim in višjim dohodkovnim skupinam. To je prisililo revne mestne prebivalce in ekonomsko neprivilegirane skupine v življenje v slumih in ilegalnih naseljih (ang. squatter settlements). Načrtovana organizacija naselij ni bila ustrezna z vidika fizične postavitve, ustvarjanja priložnosti za socializacijo in občutka pripadnosti skupnosti ter pri načrtovanju zaželene gostote prebivalstva. Obstoječi pravni in institucionalni okvir ni ustrezen in ni učinkovit pri odpravljanju teh težav. Da bi zapolnili vrzel med prizadevanji javnega in zasebnega sektorja ter ugodili visokemu povpraševanju po stanovanjih v dolini, so potrebne jasne politike in načrtovanje. To je treba uvesti, da bi povezali ponudbo stanovanj s povpraševanjem ter zagotovili sodelovanje različnih organov javnega in zasebnega sektorja pri gradbenih in stanovanjskih projektih, ki bodo vključevali revno mestno prebivalstvo. Lokalne občine bi prav tako morale biti usposobljene za upravljanje z lokalnimi viri, usklajevanje sodelujočih organov in nadzorovanje razvoja.

• Details
• Contents