Proučevanje vezave ogljika na podlagi drevesnih vrst v mestih: izsledki iz Bukarešte
Estimating Carbon Sequestration Based on Urban Tree Species: Findings From Bucharest

Summary/Abstract: Urbanizacija se je od prve industrijske revolucije okrepila, kar je povzročilo resne družbeno-gospodarske in okoljske pritiske na lokalne oblasti, zlasti na področju upravljanja kakovosti zraka. Čedalje slabša kakovost zraka ostaja glavni izziv na urbaniziranih območjih, zato so mestni zeleni prostori, zlasti tisti, porasli z drevesi, zaradi svojih regulacijskih ekosistemskih storitev vse bolj cenjeni. Avtorja v članku proučujeta zmožnost dreves v Bukarešti, da vežejo CO2 . Prostorsko razporeditev dreves in njihovo vrstno sestavo sta prikazala z uporabo geografskih informacijskih sistemov na podlagi podatkov iz mestnega registra zelenih površin, zmožnost vezave pa sta določila s preizkušenimi ocenjevalnimi orodji. Rezultati so pokazali izrazite prostorske razlike, pri čemer je za več mestnih okrožij značilno precejšnje pomanjkanje dreves. Količina CO2 , ki ga vežejo območja, poraščena z drevesi in grmovjem, je v primerjavi s skupnimi ravnmi emisij v mestu zanemarljiva. Avtohtone vrste učinkoviteje vežejo ogljik, vendar v mestni krajini prevladujejo tujerodne vrste, kar je posledica predvsem finančnih in estetskih preferenc v zasaditvenih praksah. Navedene ugotovitve poudarjajo majhen regulacijski vpliv mestnih dreves na vezavo ogljika in izpostavljajo potrebo po ciljno usmerjenih, na naravi temelječih strategijah, zlasti širjenju avtohtone vegetacije, kar bi olajšalo upravljanje vezave ogljika v mestih.

• Details
• Contents